Afrokubanska muzikalnost: Osnovni batá ritmi Santeríe

Glasba in ples kot del religioznega rituala

Joruba oziroma Lucumí so največja afrokubanska religiozna skupnost na Kubi. Njihova religija Santeria se močno izraža skozi glasbo in ples – pravzaprav je vsa njihova glasba in ples v različni meri religiozna. Religija za komunikacijo z ljudmi uporablja Oriche („angele“) - od približmp 30 Orich, ki so se ohranile na Kubi, jih približno 10 tudi plešejo.

Tri manifestacije glasbe in plesa

Glavni religiozni rituali Santerie so trije, ki se razlikujejo po stopnji religioznosti in formalnosti, vsem pa je skupno, da se med njimi lahko dogodi "osedlanje“ (mounting) oziroma religiozna posest osebe z Oricho, ki je osrednja v ritualu:

• bembé – manj formalen, manj strukturiran; uporablja konge, guataco in shekere ter en sam 6/8 ritem ter en osnovni korak
• güiro – manj formalen, manj strukturiran; uporablja tri shekere, ob podpori konge in guatace, ter en sam 6/8 ritem ter en osnovni korak
• toque de santo (wemilere) – najbolj formalen, zelo strukturiran; uporablja batá bobne z mnogimi ritmi in mnogimi koraki

Bobni batá

Bobni batá so edini inštrument ceremonije toque de santo in zajemajo tri bobne:

• IYA („mati“) – najnižji ton; vodi ansambel, ustvarja poudarke, improvizira, označuje „1“, začenja pogovore z itotelejem in signalizira spremembe toquejev
• ITOTELE („sledilec“) – srednji ton; soustvarja osnovni ritem z okonkolom in odgovarja v pogovorih, ki jih začne iya
• OKONKOLO („jecljavec“) – najvišji ton; zagotavlja osnovni ritem/pulz

Generični ritmi (toques) batá

Za razumevanje batá ritmov Santerie je najbolje najprej spoznati njihove 4 generične ritme. Tako jih imenujemo zato, ker se ti ritmi uporabljajo za podporo pesmi in plesov skoraj vseh Orich in imajo v teh enake korake. Poleg generičnih ritmov poznamo tudi pol-generične (deli si jih nekaj Orich) in specifične (lasti si jih ena sama Oricha).

Ti štirje osnovni ritmi so: ñongo, chachalokafun, iyesá ter yakotá.

Za znalce: zaenkrat uporabljamo "toque", da opišemo en osnoven in preprost ritem. V prihodnosti bomo spoznali, da so nekateri toqueji (npr. aro za Yemaya) so pravzaprav sistem večih ritmov in tempov v urejenem zaporedju.

Ñongo

Ñongo je 6/8 ritem srednjega do hitrega tempa in je poleg chachalokafuna eden od dveh najpogosteje uporabljenih za pesmi (cantos) Santerie.

Za znalce: Nekateri plesalci med plesom začenjajo korak tudi na dobo 3 v zgornjem primeru.

V glasbi ga lahko slišimo tule:

Drugi ritmi, ki so mu za laike slišno podobni, so dada, omolodde, imbaloke (tega nikoli ne omenjajte poklicnim bobnarjem, saj njim niso ;) )

V plesu je ritem ñongo močno povezan z diagonalnim korakom Santerie, ki ga pogosto primarno uporabljamo nanj.

Chachalokafun

Chachalokafun je 4/4 ritem srednjega do hitrega tempa, poleg ñongo eden od dveh najpogosteje uporabljenih za pesmi Santerie.

V glasbi ga lahko slišimo tule:

Slišimo ga lahko tudi v timba pesmih:

V plesu je ritem chachalokafun močno povezan s korakom caballito (konjiček), ki ga mnogi imenujejo kar korak chachalokafun.

Iyesá

Iyesá je 4/4 ritem srednjega do hitrega tempa, ki ga večinoma uporabljamo za podlago pesmim yorubskega ljudstva iyesá, ki so pogosto del ceremonij.

V glasbi ga lahko slišimo tule:

In v timbi tule:

V plesu je ritem iyesá močno povezan s dvema osnovnima korakoma plesov Yorubskega plemena iyesá (stranski korak, chasse).

Ritem, ki mu ke za laike slišno podoben, je ritem agueré Oriche Ochosija.

Yakotá

Yakotá je počasen 6/8 ritem, ki se pogosto uporablja kot prvi ritem v zaporedju. Čeprav je generičen, je najbolj povezan z Orichama Ochun in Yemaya.

V glasbi ga lahko slišimo tule:

V plesu je ritem yakotá močno povezan s korakom, ki ga pogosto imenujemo latopa po istoimenskem ritmu Oriche eleguaja in koraku, ki ga plešemo nanj, saj sta si ritma podobna po plesnem občutku in hitrosti.